Orhideje http://www.vseovrtu.com/orhideje Spletna stran za ljubitelje orhidej Wed, 14 Dec 2016 07:51:27 +0000 sl-SI hourly 1 https://wordpress.org/?v=4.7.2 Kaj je hibrid-križanec orhideje? http://www.vseovrtu.com/orhideje/2016/12/13/kaj-je-hibrid-krizanec-orhideje/ Tue, 13 Dec 2016 07:51:10 +0000 http://www.vseovrtu.com/orhideje/?p=139 Vanda tricolor v. suavis
Vanda tricolor v. suavis

Hibrid-križanec orhideje nastane pri križanju dveh različnih vrst orhidej kot npr. Vanda coerulea x Vanda sanderiana = Vanda Rotschildiana. Pri tem dobi novo nastala skupina rastlin novo ime, ki mu strokovno rečemo greks in je v primeru zgoraj omenjenih vand poimenovan Rotschildiana.

Poimenovanje in zapis hibrida-križanca orhideje

Ker so rastline, ki nastanejo pri križanju med sabo različne, jih vrtnarji (samo najlepše med njimi) še individualno poimenujejo in včasih tudi registrirajo. Angleško Kraljevo hortikulturno združenje vodi celoten seznam registriranih križancev, ki jih je že prek 120.000.

Ime rodov in vrst se zmeraj piše ležeče, pri čemer se rod piše z veliko (Vanda), vrsta pa z malo začetnico (coerulea). Ime greksa se ne piše ležeče, napišemo pa ga z veliko začetnico. Ime križanca-hibrida se prav tako piše z veliko začetnico in pokončno, vendar ga vedno postavimo v enojne navednice (Vanda Rotschildiana ‘Blue Magic’).

]]>
Na cvetnem steblu orhidej poganjajo nove rastline http://www.vseovrtu.com/orhideje/2016/12/11/na-cvetnem-steblu-orhidej-poganjajo-nove-rastline/ Sun, 11 Dec 2016 15:41:15 +0000 http://www.vseovrtu.com/orhideje/?p=127 Stanhopea x lewisae
Stanhopea x lewisae

Neprimerna temperatura ali dolžina osvetlitve

Nekatere vrste; Dendrobium, Pleurothallis in Phalaenopsis pogosto razvijejo novo rastlino ali keiki. Občasni razvoj keiki-ja je nekaj normalnega, če pa se pojavlja samo vegetativna rast je najverjetnejši vzrok v premajhnem temperaturnem nihanju, neprimerni dolžini osvetlitve, ki omogoča razvoj cvetnega nastavka ali slabo stanje rastline.

Slabo zdravstveno stanje in genske motnje

Razvoj prekomernega števila keiki-jev je lahko tudi posledica koreninskih poškodb ali slabe genske zasnove.

]]>
Zakaj se sušijo in odpadejo cvetni popki orhidej? http://www.vseovrtu.com/orhideje/2016/12/08/zakaj-se-susijo-in-odpadejo-cvetni-popki-orhidej/ Thu, 08 Dec 2016 18:44:34 +0000 http://www.vseovrtu.com/orhideje/?p=105 Beli cimbidij (Cymbidium)
Beli cimbidij (Cymbidium)

Nerazviti cvetni popki postanejo rumeni in odpadejo

Cvetni popki lahko odpadejo zaradi mnogih razlogov, toda najpogostejši vzrok je nenadni šok ali sprememba. V primeru, da cvetni popki odpadejo, stebla dokler je zeleno, ni potrebno odrezati, lahko se razvije še kakšen cvet.

Ob nakupu je potrebno rastlino primerno zaščititi, v hladnejšem obdobju se izogibajte naročanja po pošti.

Da vitalna orhideja odvrže nekaj popkov, zlasti nekaj končnih, ni nič nenavadnega. Razvoj semenske kapsule je pogost vzrok za predčasno odpadanje. Ravno tako previsoke koncentracije soli, kot posledica prekomernega gnojenja, uporaba plinskih gorilnikov v rastlinjakih in bližina sadja povzroča večje koncentracije etilena, ki pospešuje staranje.

]]>
Zakaj orhideje ne cvetijo? http://www.vseovrtu.com/orhideje/2016/12/08/zakaj-orhideje-ne-cvetijo/ Thu, 08 Dec 2016 09:03:12 +0000 http://www.vseovrtu.com/orhideje/?p=58 Orhideja Phalaenopsis
Orhideja Phalaenopsis

Rastlina ima premalo svetlobe

To je najpogostejši vzrok, da rastlina ne cveti, kadar jih gojimo v stanovanju. Rastlino je potrebno postaviti na svetlejše mesto, preko poletja lahko tudi na prosto, če rastlina to dovoljuje. V primeru, da uporabljamo umetno svetlobo rastline približamo viru svetlobe.

Prenizko temperaturno nihanje

Veliko orhidej zahteva temperaturno razliko med dnevom in nočjo (5-10 °C), v določenem obdobju, ki omogoča cvetenje. Orhidejo postavite bližje oknu, kjer je ponoči temperatura nižja, poleti odprite okno, pozimi znižajte termostat preko noči.

Ekstremne temperature

Vzgoja ‘hladnih’ orhidej v toplem prostoru ali ‘toplih’ orhidej v hladnem prostoru, pogosto prepreči ali zakasni cvetenje, čeprav so rastline zdrave. Izberite vrste, ki ustrezajo vašim razmeram.

Poškodovan koreninski sistem

Če so korenine poškodovane je razvoj zavrt ali se celo ustavi. Preverite substrat, če je prepojen, preperel, mazav…, rastlino presadite v svež substrat in ne zalivajte preveč. Lahko se zgodi, da na novo presajene zdrave rastline prvo leto ne bodo cvetele, dokler se ne privadijo-vrastejo.

Nizka zračna vlaga

Vrste, ki izvirajo iz vla¾nih gozdov zelo rade zaustavijo razvoj cvetnega stebla, èe zraèna vlaga za nekaj ur pade pod 60 %. Taka stebla je te¾ko opaziti, ker se razvoj ustavi ¾e v pazduhi lista.

Prekomerno ali nezadostno gnojenje

Prekomerno gnojenje, še posebej ko poteka razvoj cvetnega stebla, lahko povzroči zastoj v razvoju ali kasneje odpadanje cvetnih popkov. V času rasti listov se priporoča uporaba gnojil z večjo koncentracijo dušika, v času razvoja cvetnega stebla in med cvetenjem pa uporaba gnojil z več fosforja.

Mlade rastline

Pred cvetenjem mora rastlina doseči določeno stopnjo razvoja. Da bo posejana rastlina zacvetela je potrebno dve do štiri leta.

Genski problemi

Tu in tam, posebno pri rastlinah z obsežnim sorodstvom se zgodi, da rastlina ne cveti primerno. V tem primeru se ne da storiti nič. Lahko pa se temu izognemo tako, da kupujemo rastline s cvetnim steblom.

]]>
Optimizacija regeneracije orhidej Doritis pulcherrima iz koreninskih in listnih izsečkov. http://www.vseovrtu.com/orhideje/2016/12/05/optimizacija-regeneracije-orhidej-doritis-pulcherrima-iz-koreninskih-in-listnih-izseckov/ Mon, 05 Dec 2016 17:25:54 +0000 http://www.vseovrtu.com/orhideje/?p=37 Doritis pulcherrima
Doritis pulcherrima

Kaj so Orhideaceae – kukavičevke?

Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, saj je možnih več odgovorov. Kukavičevke si niso med seboj podobne, so zelo razliène in včasih je katero vrsto zelo težko prepoznati. Pri njih ni le enega območja, pokrajine odkritja oz. gen centra, niti ne enega rastnega habitata in ne enakih oblik in barv cvetov. Prisotna je velika genska raznolikost. Orhideje so le redko skromne rastline. Ljudje jih ljubijo in hkrati sovražijo. Imajo neko mistično moč in navdih eksotičnih krajev, čeprav jih lahko najdemo tudi na bližnjem travniku kot avtohtone, samonikle vrste.

Orhideje – ena od najbolj razširjenih vrst cvetočih rastlin

Orhideje so ena od najbolj razširjenih vrst cvetočih rastlin na našem planetu, ki zavzemajo približno 15000 do 35000 tisoč vrst. Od tega je približno 25000 samoniklih vrst, ki izhajajo iz 750 družin ter iz številnih vrst in podvrst. Orhideje so večinoma tujeprašnice. Najdemo jih v subtropskih, tropskih, ekvatorialnih ter drugih predelih sveta. Nekatere med njimi uvrščamo med alpske rastline, saj uspevajo tudi na rastiščih nad 1500 m.

Večina orhidej je epifitnih

Rastejo na drevesih in grmih. Ime izhaja iz epiphytes; epi – na in phyte – rastlina. Orhideje niso paraziti, ne prehranjujejo se z asimilati svojih gostiteljev, ampak gostitelje izkoriščajo le kot oporo. Torej, so rastline, ki samo rastejo na drugih rastlinah.

Razmnoževanje orhidej

Njihovo razmnoževanje v naravi je zelo dolgotrajno in oteženo, njihova priljubljenost, pa iz dneva v dan narašča. V zadnjem stoletju se je zato pričelo uporabljati in vitro tehnike razmnoževanja, različne postopke in faze mikropropagacije.

Prvi hibridi orhidej

John Dominy je leta 1853, kot rezultat križanja dobil prvi hibrid orhidej (Kramer, 1997). Prva hibridna semena, ki so kalila, so bila produkt križanja dveh rastlin različnih vrst iz rodu Cattleya; Calanthe furcata in Calanthe mascula. Ta križanec je bil tudi prvi hibrid, ki je zacvetel tri leta pozneje 1856. To je bil prvi umetno narejen hibrid, ki ni nastal v naravi, ampak v kontroliranih razmerah. S kalitvijo semen, so imeli takrat zelo veliko problemov, saj v naravi semena orhidej kalijo v posebni simbiozi z določenimi mikoriznimi glivami in vsi poskusi, da bi vzpostavili podobne razmere niso bili uspešni. Kalilo je le malo semen, saj je večina semen propadla v procesu kalitve. Leta 1922 je Lewis Knudson (cit. po Kramer, 1997) ugotovil, da prisotnost teh gliv ni potrebna, saj je možna asimbiotska kalitev semen. Sestavil je gojišče, ki se v osnovi še danes uporablja in vsebuje v glavnem trsni sladkor ali glukozo, agar in vodo. Po letu 1930 se je vsako leto število hibridnih orhidej povečalo vsaj za 100 novih hibridov (Kramer, 1997).

Doritis pulcherrima

Doritis pulcherrima se pogosto križa z vrstami rodu Phalaenopsis in tako naj bi nastala vrsta oz. hibridni rod z imenom Doritaenopsis (Countryside Orchid, 2004). McKenzie (1999) navaja, da je ime Doritis pulcherrima le sinonim za Phalaenopsis buyssoniana. V nekaterih drugih virih, pa je mogoče zaslediti še druge sinonime za orhideje Doritis pulcherrima: Doritis pulchella, Doritis buyssoniana, Phalaenopsis antennifera, Phalaenopsis buyssoniana, Phalaenopsis esmeralda, Phalaenopsis pulcherrima, Phalaenopsis regnieriana (Doritis pulcherrima, 2004). Masaaki (2002) v svojem delu navaja, da je Doritis samostojen rod in ni dobljen z križanjem. Bil naj bi monotipičen rod z eno samo vrsto. Christenson (2001) trdi, da je rod Doritis podrod znotraj rodu Phalaenopsis.

Rod Doritis

Rod Doritis izhaja iz JV predelov Azije, natančneje iz Tajske, Vietnama, Burme, Malezije, Singapura in Sumatre. Njene potrebe za rast so podobne potrebam orhidej Phalaenopsis. Kljub temu, da ima nižjo rast, ima tri do štiri pare trdih sivo-zelenih listov, z vijoličastimi lisami. Navzgor rastoči cvetni poganjki, zrastejo do višine 60 cm in več (slika 1). Doritis pulcherrima cveti ne glede na letni čas. En sam cvet lahko cveti več tednov, celotno socvetje na cvetnem poganjku pa lahko cveti tudi štiri do pet mesecev. Cvetovi so sijoči in veliki 2 – 4 cm. Obarvani so tako cvetni kot venčni listi; barve pa si sledijo od bledo roza, prek vijolične, do temnih odsevov indiga.

DELOVNA HIPOTEZA
Orhideje so večinoma tujeprašne rastline in v primeru pridobitve zanimivega križanca, oz. gojenja botaničnih vrst, kot je Doritis pulcherrima, ki je bila vključena v poskus je vegetativno razmnoževanje neobhodno potrebno, da ohranimo željen genotip. Delovna hipoteza je bila usmerjena v optimiranje regeneracije, kar je osnovni pogoj za uspešno vegetativno razmnoževanje s tehnikami tkivnih kultur. Namen dela je bil ugotoviti, katero izbrano gojišče bo najprimernejše za uspešno regeneracijo in vegetativno gojenje ter kateri izsečki bodo najbolj regenerativni oz. odzivni na sestavine uporabljenih gojišč.

CILJ NALOGE
Osnovni cilj naloge je bil ugotoviti na katerem gojišču bodo najbolj odzivni oz. regenerativni koreninski in listnih izsečki orhidej Doritis pulcherrima in na katerem razmnožitvenem oz. rastnem gojišču razmnožimo čimveč vitalnih regenerantov. Z optimalnim vegetativnim razmnoževanjem lahko dosežemo hitrejši in konkurenčnejši pojav na trgu in tako zmanjšamo ceno in čas gojenja, kar se odraža na ceni rezanega cvetja in lončnic.

Manuela Mavri
Univerza v Ljubljani
Biotehniška fakulteta
Oddelek za agronomijo
Diplomsko delo, 2004

Fotografija na naslovnici:

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Doritis_pulcherrima_f_coerulea_toapel.jpg

]]>